Tricenario Gregoriano (1967) – pravila nepretrganosti gregorijanskih maš

Kaj je ta dokument

Tricenario Gregoriano je kratka izjava (lat. declaratio) Svete kongregacije za koncil s 24. februarja 1967 z naslovom De continuitate celebrationis Missarum Tricenarii Gregoriani – »O nepretrganosti obhajanja maš gregorijanskega tridesetdnevnika«. Ime, pod katerim jo navajajo, je vzeto iz njenih prvih besed. Dokument ima en sam namen: odločiti, kaj se zgodi z gregorijanskimi mašami, ko je niz tridesetih maš prekinjen.

Kdo ga je izdal in kje je bil objavljen

• Organ: Sveta kongregacija za koncil (Sacra Congregatio Concilii) – urad Rimske kurije, ki so ga še leta 1967 preimenovali v Kongregacijo za duhovščino.
• Po čigavem naročilu: izjava je bila izdana »po naročilu papeža Pavla VI.« (de mandato Summi Pontificis Pauli VI).
• Podpisa: nadškof Pietro Palazzini, tajnik kongregacije, in Florenzio Romita, podtajnik.
• Objava: »Acta Apostolicae Sedis« 59 (1967), str. 229–230 – v razdelku aktov kongregacije, takoj za odgovorom na dvom o spokornih dneh, izdanim istega dne.

Celotno besedilo

Slovenski prevod po smislu (po latinskem izvirniku in poljskem študijskem prevodu s spletišča liturgista.pl):

»Če se niz tridesetih gregorijanskih maš prekine zaradi nepredvidene ovire (npr. nenadne bolezni) ali iz drugega razumnega razloga (npr. obhajanja pogrebne ali poročne maše), po odredbi Cerkve ohrani sadove te priprošnje, ki jih priznavata praksa Cerkve in pobožnost vernikov; pri tem ostaja trdna dolžnost duhovnika, ki mašuje, da čim prej dopolni obhajanje tridesetih maš. Ordinarij pa naj primerno bdi, da se v tako pomembni zadevi ne bi prikradle zlorabe.«

Latinsko besedilo po »Acta Apostolicae Sedis«:

„Tricenario Gregoriano, quod ex improviso impedimento, (e. g. superveniente morbo), aut ex alia rationabili causa, (e. g. celebratione Missae funeris vel sponsalium), interrumpitur, ex dispositione Ecclesiae, fructus suffragii servantur, quos eidem Tricenario praxis Ecclesiae et pietas fidelium hucusque agnoverunt, firma obligatione Sacerdotis celebrantis quamprimum complendi celebrationem triginta Missarum. Ordinarius vero opportune invigilet ne in re tanti momenti abusus irrepserint.”

Razlaga po vrsti

Kdaj prekinitev ne škoduje

Dokument navaja dve vrsti razlogov. Prva je nepredvidena ovira – lat. improvisum impedimentum, s primerom nenadne bolezni (superveniente morbo). Druga je drug razumen razlog (alia rationabilis causa) – primer je pogrebna ali poročna maša, ki jo mora duhovnik darovati za drug namen. Oba primera sta navedena kot ponazoritev (»npr.«), ne kot zaprt seznam.

Kaj se ohrani

Ključni izraz se glasi: fructus suffragii servantur – »sadovi priprošnje se ohranijo«. Gre za tiste sadove, ki so jih gregorijanskim mašam »doslej priznavali praksa Cerkve in pobožnost vernikov«. Izjava torej ne določa novih duhovnih učinkov in jih ne meri; ugotavlja le, da jih prekinitev iz upravičenega razloga ne odvzame. To se zgodi ex dispositione Ecclesiae – »po odredbi Cerkve«.

Dolžnost duhovnika

Ohranitev sadov duhovnika ne odvezuje ničesar. Izjava poudarja njegovo »trdno dolžnost« (firma obligatione), da trideset maš čim prej (quamprimum) dopolni. Niz je torej treba dokončati, ne opustiti.

Bdenje ordinarija

Zadnji stavek ordinariju naroča, naj skrbi, da se »v tako pomembni zadevi« ne bi prikradle zlorabe. Olajšava velja za resnične ovire – ne sme postati izgovor za poljubno prekinjanje gregorijanskih maš.

Kaj je izjava spremenila

Dokument sam ne opisuje prejšnjih predpisov, vendar njegov naslov in vsebina kažeta, na katero vprašanje je odgovarjal. Do takrat so nepretrganost tridesetih maš razumeli strogo: prekinitev je spodkopala ves niz. Izjava iz leta 1967 sprejema, da niz, prekinjen iz nepredvidenega ali razumnega razloga, ohrani svoje sadove, pod pogojem, da manjkajoče maše takoj dopolnijo. Zahteva po nepretrganosti je ostala – omilile so se le posledice prekinitve, za katero nihče ni kriv.

O prekinitvi po krivdi pa izjava ne pove ničesar. V pastoralni praksi velja, da se niz, če je duhovnik mašo opustil po lastni krivdi, začne znova. Prav tako posebej ne omenja velikonočnega tridnevja, čeprav se na veliki petek maša ne obhaja. Ta vprašanja praktično obravnavamo v članku ali je gregorijanske maše mogoče prekiniti.

Zakaj je to pomembno za družine

Izjava daje naročnikom gotovost, da duhovnikova bolezen ali nenaden pogreb v župniji ne bosta izničila darovanih gregorijanskih maš. V skladu z naukom Cerkve o očiščevanju po smrti rajnim pomagamo predvsem z evharistično daritvijo (KKC 1032), Cerkev pa skrbi, da se ta molitev obhaja vestno. Več o sami praksi preberete na strani gregorijanske maše, o njenih začetkih v zgodovini gregorijanskih maš, o drugih oblikah molitve pa v pregledu mašnih namenov. Če želite trideset maš darovati za bližnjo osebo, naročite gregorijanske maše v naši župniji.

Viri

• Acta Apostolicae Sedis 59 (1967), str. 229–230 (PDF, vatican.va)
• Liturgista.pl – izjava »Tricenario Gregoriano«, poljski prevod (v poljščini)
• Jezuiti, župnija sv. Štefana – mašni nameni (v poljščini)