Ali se gregorijanske maše lahko prekinejo?
Gregorijanske maše so trideset maš v tridesetih zaporednih dneh. Kaj pa, če duhovnik zboli, je v župniji pogreb ali pride velikonočno tridnevje? Na podlagi izjave Apostolskega sedeža iz leta 1967 pojasnjujemo, kdaj je prekinitev dopustna in kako se niz dopolni.

Kratek odgovor
Gregorijanske maše so trideset svetih maš, darovanih trideset zaporednih dni za enega rajnega. Nepretrganost je njihova bistvena značilnost – in prav zato družine pogosto sprašujejo, kaj se zgodi, če se niz prekine. Cerkev je na to jasno odgovorila v izjavi Kongregacije za koncil z dne 24. februarja 1967: prekinitev zaradi nepredvidene ovire ali drugega razumnega razloga gregorijanskim mašam ne odvzame njihove vrednosti, duhovnik pa mora manjkajoče maše čim prej dopolniti. Drugače je le, če je do prekinitve prišlo po krivdi duhovnika.
Pravilo: trideset dni brez prekinitve
Navada gregorijanskih maš izvira od sv. Gregorja Velikega, ki je naročil, naj za rajnega meniha darujejo mašo trideset dni zapored. Od takrat praksa Cerkve gregorijanske maše povezuje s tremi pogoji: trideset maš, trideset zaporednih dni in en rajni kot namen. Podrobneje to opisujemo na strani kaj so gregorijanske maše.
Nepretrganost pa ne pomeni, da mora vse maše darovati isti duhovnik pri istem oltarju. Niz lahko daruje en ali več duhovnikov – v skrajnem primeru celo trideset različnih – samo da je vsak dan ena maša darovana za ta en namen.
Kaj pravi Cerkev: izjava iz leta 1967
Vprašanje prekinitev je razrešila izjava Svete kongregacije za koncil Tricenario Gregoriano, izdana po naročilu papeža Pavla VI. in objavljena v Acta Apostolicae Sedis 59 (1967), str. 229–230. Po smislu se v celoti glasi takole:
»Niz tridesetih gregorijanskih maš, ki ga prekine nepredvidena ovira (npr. nenadna bolezen) ali drug razumen razlog (npr. obhajanje pogrebne ali poročne maše), po odredbi Cerkve ohrani sadove te molitve, ki jih priznavata praksa Cerkve in pobožnost vernikov, pri čemer ostane obveznost duhovnika, ki mašuje, da čim prej dopolni obhajanje tridesetih maš. Ordinarij pa naj primerno bdi, da na tako pomembnem področju ne bi prihajalo do zlorab.«
Iz tega kratkega besedila izhajajo tri stvari: kdaj je prekinitev dopustna, kaj se takrat zgodi z molitvijo in kakšna obveznost ima duhovnik.
Kdaj je prekinitev dopustna
1. Nepredvidena ovira brez krivde duhovnika
Izjava navaja primer bolezni, ki duhovnika nenadoma »preseneti«. Gre za okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali preprečiti: nenadna bolezen, nesreča, drug nepričakovan dogodek. Duhovnik takrat ni zanemaril obveznosti – maše preprosto ni mogel darovati.
2. Drug razumen razlog – npr. pogreb ali poroka
Drugi primer je »drug razumen razlog«. Dokument kot primera navaja pogrebno in poročno mašo. Duhovnik, ki na določen dan daruje eno mašo, je lahko poklican k službi, pri kateri mora biti maša darovana za namen pogreba ali za novoporočenca. Cerkev priznava, da imajo takšna pastoralna opravila prednost in ne izničijo začetega niza gregorijanskih maš.
3. Velikonočno tridnevje
Poseben čas so dnevi velikonočnega tridnevja. Na veliki petek Cerkev sploh ne obhaja svete maše – takrat je bogoslužje Gospodovega trpljenja. Tudi na veliko soboto se čez dan maša ne obhaja, na veliki četrtek pa se bogoslužje osredotoča na mašo Gospodove zadnje večerje. Zato v pastoralni praksi velja, da je prekinitev gregorijanskih maš v teh dneh dopustna, manjkajoče maše pa se dopolnijo pozneje. Izjava iz leta 1967 tridnevja ne omenja posebej – to izhaja iz samega reda bogoslužja.
Kako se prekinjeni niz dopolni
Izjava duhovniku nalaga »obveznost, da čim prej dopolni obhajanje tridesetih maš«. V praksi to pomeni, da se niz ne začne znova, temveč se nadaljuje: manjkajoče maše se darujejo v najbližjih mogočih dneh, dokler jih skupaj ni trideset. Če je na primer duhovnik po dvajseti maši nenadoma zbolel in ga tri dni nihče ni mogel nadomestiti, preostalih deset maš daruje sam, ko ozdravi, ali pa drug duhovnik – in niz se preprosto dokonča. Enako po velikonočnem tridnevju – od velike noči se darujejo naslednje maše niza.
Poudariti velja: dokument pravi »čim prej«, ne pa »nekoč«. Dopolnitve gregorijanskih maš ni dovoljeno odlagati brez potrebe.
Kdaj je treba začeti znova
Zaščita, o kateri govori izjava, velja za prekinitve brez krivde. Če duhovnik po lastni krivdi – iz malomarnosti ali pozabljivosti – na določen dan ni daroval maše, niz izgubi nepretrganost in je treba trideset maš darovati znova. Na tem primeru se vidi smisel vse ureditve: Cerkev vernikov ne kaznuje za nepredvidene dogodke, od duhovnikov pa zahteva vestnost pri sprejeti obveznosti.
Vloga ordinarija
Zadnji stavek izjave ordinarija – najpogosteje krajevnega škofa – obvezuje, naj bdi, »da na tako pomembnem področju ne bi prihajalo do zlorab«. Cerkev mašne namene in z njimi povezane darove jemlje zelo resno; določbe cerkvenega prava o mašnih darovih (kan. 945–958) služijo istemu cilju. Poljubno prekinjanje gregorijanskih maš »zaradi udobja« bi bilo prav takšna zloraba.
Kaj to pomeni za naročnika
- Ni se vam treba bati, da bi bolezen duhovnika ali pogreb v župniji »izničila« gregorijanske maše. Po izjavi iz leta 1967 niz, prekinjen iz takšnega razloga, ohrani sadove, ki jih priznava Cerkev.
- Odgovornost za dopolnitev niza nosi duhovnik, ne družina. Gregorijanskih maš ni treba naročiti znova niti darovati dodatnega daru za manjkajoče maše.
- Če gregorijanske maše načrtujete v času velike noči, računajte s tem, da v dneh tridnevja maše ne bodo darovane in se bo niz ustrezno pozneje končal.
- Vedno lahko vprašate, kako niz poteka. V potrditvi, ki jo pošljemo po prejemu mašnega daru, navedemo namen ter datume in ure maš – več na strani potrditev gregorijanskih maš.
Gregorijanske maše, sprejete v naši župniji, darujejo duhovniki v kraju Białynicze in v drugih župnijah vzhodne Belorusije. Če želite darovati trideset maš za bližnjega, lahko gregorijanske maše naročite prek obrazca, po e-pošti ali prek WhatsAppa. Poglejte tudi, kdaj je najbolje naročiti gregorijanske maše in katere druge oblike pomoči rajnim predlaga Cerkev, na strani o maši za rajnega.
Viri
- Acta Apostolicae Sedis 59 (1967), str. 229–230 – Declaratio »De continuitate celebrationis Missarum Tricenarii Gregoriani« (PDF, vatican.va)
- Liturgista.pl – izjava »Tricenario Gregoriano« (poljski prevod)
- Jezuiti, župnija sv. Štefana – mašni nameni (v poljščini)
- Niedziela.pl – Sv. Gregor Veliki in gregorijanske maše (v poljščini)
Vprašanja in odgovori
Ali moram kaj storiti, če izvem za prekinitev gregorijanskih maš?
Ne. Dopolnitev tridesetih maš je obveznost duhovnika, ki je sprejel namen. Če imate pomisleke glede poteka niza, nam pišite po e-pošti – pojasnili bomo, kakšno je stanje.
Ali prekinitev podaljša konec gregorijanskih maš?
Da – za toliko dni, kolikor maš je bilo treba dopolniti. Niz še vedno obsega trideset maš, le zadnja je pozneje, kot je bilo prvotno načrtovano.
Ali je mogoče gregorijanske maše zavestno načrtovati s prekinitvijo, npr. zaradi dopusta duhovnika?
Ne. Izjava iz leta 1967 govori o nepredvideni oviri ali o razumnem pastoralnem razlogu. Vnaprej znano odsotnost duhovnika je treba rešiti drugače – npr. tako, da v teh dneh maše za ta namen daruje drug duhovnik.
Ali pravila o prekinitvi veljajo tudi za devetdnevnico?
Izjava iz leta 1967 se nanaša izključno na gregorijanske maše. Devetdnevnica je samostojna oblika molitve – opisujemo jo na strani devetdnevnica za rajne.
Svetišče Matere Božje iz Białynicze
Białynicze ob reki Druć so bile stoletja eno najpomembnejših Marijinih svetišč stare Poljsko-litovske republike – imenovali so jih »beloruska Częstochowa«. Karmeličanska cerkev s čudodelno podobo Matere Božje, kronano leta 1761, je bila v sovjetskem času uničena.
Danes župnija svetišče obnavlja in vsaka tu naročena sveta maša podpira to delo.
Zgodovina svetišča →Naročilo svete maše
Pustite kontakt in namen – odgovorili vam bomo po e-pošti s predlogom termina.
Hvala! Vaše naročilo smo prejeli in vam bomo kmalu odgovorili na navedeni e-poštni naslov.