Mašni nameni v Zakoniku cerkvenega prava – kan. 945–958

Kje so v Zakoniku predpisi o mašnih namenih

Pravila o sprejemanju namenov in darov za svete maše vsebuje Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 – v IV. knjigi, v naslovu o presveti evharistiji, v III. poglavju z naslovom »Mašni darovi« (kan. 945–958). To je štirinajst kratkih kanonov, ki varujejo dvoje: voljo vernika, ki prosi za mašo, in dostojanstvo same evharistije. Spodaj jih predstavljamo po vrsti; besedilo kanonov povzemamo po smislu. Širši, manj pravni pregled najdete na strani mašni nameni.

Mašni darovi v cerkvenem pravu (kan. 945–947, 952)

Kan. 945 § 1 določa, da sme po potrjeni navadi Cerkve vsak duhovnik, ki mašuje ali somašuje, sprejeti dar, da bi mašo daroval za določen namen. Drugi paragraf dodaja, da se duhovnikom toplo priporoča, naj mašo za namen vernikov, zlasti revnih, darujejo tudi takrat, ko daru ne prejmejo.

Kan. 946 pojasnjuje smisel daru: verniki, ki ga dajo, prispevajo k dobru Cerkve in s tem darom sodelujejo pri njeni skrbi za vzdrževanje služabnikov in del. Kan. 947 je kratek in odločen: pri mašnih darovih se je treba popolnoma izogibati vsakemu videzu kupčije ali trgovine. Zato govorimo o daru, ne o ceni.

Višino daru za eno mašo z odlokom določi pokrajinski koncil ali zbor škofov cerkvene pokrajine; duhovnik ne sme zahtevati več, sme pa sprejeti prostovoljno višji, pa tudi nižji dar (kan. 952 § 1). Kjer takšnega odloka ni, velja navada škofije (§ 2), redovniki pa se ravnajo po istih določilih (§ 3). Kaj to pomeni v praksi, pojasnjujemo na strani mašni dar.

Ena maša – en namen (kan. 948–950)

Najpomembnejše načelo vsega poglavja je kan. 948: za namene tistih, za katere je bil dan in sprejet dar, tudi majhen, je treba darovati ločene maše. Vsak sprejeti dar torej pomeni ločeno mašo – ne glede na to, ali je bil dar velik ali simboličen.

Obveznost je trajna. Po kan. 949 tisti, ki je dolžan darovati mašo za namen darovalcev, ostane na to vezan, tudi če so sprejeti darovi brez njegove krivde izgubljeni. Kan. 950 razreši primer, ko nekdo da določeno vsoto, ne da bi navedel število maš: število se določi po višini daru, ki velja v kraju darovalčevega bivališča, razen če je bil njegov namen drugačen.

Za vernika to pomeni, da je dobro jasno povedati, za koga in v kateri zadevi naj se maša obhaja. Nasvete smo zbrali v vodniku kako zapisati mašni namen.

Skupni nameni: odlok »Mos iugiter« (1991) in odlok iz leta 2025

Od načela kan. 948 obstaja ena izjema. Odlok Kongregacije za duhovščino Mos iugiter z 22. februarja 1991 (AAS 83 (1991), str. 443–446) najprej spomni, da kršijo pravo duhovniki, ki darove združujejo brez vednosti darovalcev in darujejo eno mašo za skupni namen (čl. 1 § 2). Ena maša za skupni namen je dovoljena le, če darovalci, ki so bili vnaprej in izrecno obveščeni, s tem prostovoljno soglašajo (čl. 2 § 1). Tedaj je treba javno objaviti kraj in uro takšne maše, in to ne več kot dvakrat na teden (čl. 2 § 2), mašnik pa sme zadržati le en dar, določen v škofiji (čl. 3).

13. aprila 2025 je papež Frančišek potrdil odlok Dikasterija za duhovščino o disciplini mašnih namenov (velja od 20. aprila 2025). Pokrajinskemu koncilu ali zboru škofov cerkvene pokrajine dovoljuje, da z odlokom določi pogoje za »skupne« maše – še vedno izključno takrat, ko so bili vsi darovalci obveščeni in so prostovoljno privolili; takšne privolitve ni nikoli dovoljeno predpostavljati (čl. 1 § 1–2). Kjer škofje pokrajine ne odločijo drugače, še naprej velja Mos iugiter (čl. 6). Odlok poudarja tudi razliko med mašo, ki se obhaja za določen namen, in zgolj spominom koga med bogoslužjem (čl. 4 § 2).

Somaševanje in namen; binacija (kan. 945, 951)

Duhovnik, ki somašuje, sme sprejeti dar in mašo darovati za določen namen enako kot glavni mašnik – to izrecno pove kan. 945 § 1 (»ki mašuje ali somašuje«). Omejitev zadeva drugo mašo istega dne: duhovnik, ki isti dan somašuje pri drugi maši, zanjo pod nobenim naslovom ne sme sprejeti daru (kan. 951 § 2).

Kdaj sme duhovnik sploh maševati več kot enkrat na dan, določa kan. 905 (binacija, ob nedeljah in zapovedanih praznikih – z dovoljenjem ordinarija – tudi trinacija). Če tako mašuje, sme vsako od teh maš darovati za namen, za katerega je bil dan dar, vendar – razen na božič – zase zadrži le en dar; druge izroči za namene, ki jih določi ordinarij, z možnostjo določenega plačila iz zunanjega naslova (kan. 951 § 1).

Koliko namenov sme duhovnik sprejeti in rok za maševanje (kan. 953, 955 § 2, 956)

Kan. 953: nihče ne sme sprejeti toliko mašnih darov za osebno maševanje, da jim sam ne bi mogel zadostiti v enem letu. To je zgornja meja – ne pomeni, da mora vernik čakati eno leto. Če darovalec prosi za določen dan (npr. obletnico smrti), duhovnik namen sprejme prav s to obveznostjo.

Kan. 955 § 2 pove, od kdaj se šteje čas: čas, v katerem je treba maše opraviti, se šteje od dneva, ko jih je sprejel duhovnik, ki jih bo opravil, razen če je določeno drugače. Zakonik iz leta 1983 za posamezno mašo ne določa splošnega števila dni ali mesecev; mejo enega leta pa pozna kan. 956: upravitelji pobožnih ustanov in vsi, ki so dolžni skrbeti za opravljanje maš, izročijo lastnim ordinarijem tiste obveznosti, ki niso bile izpolnjene v enem letu. Odlok Mos iugiter (čl. 5) prosi duhovnike, ki sprejetih namenov ne morejo izpolniti v enem letu, naj jih ne zavračajo, temveč naj jih izročijo drugim duhovnikom ali ordinariju.

Ali sme duhovnik namen prenesti na drugega duhovnika (kan. 954–955)

Da – Zakonik to izrecno predvideva. Kan. 954: če se v kaki cerkvi prosi za toliko maš, da jih tam ni mogoče opraviti, je dovoljeno darove prenesti drugam, razen če so darovalci izrecno izrazili nasprotno voljo. Če vam je torej pomembna določena cerkev ali duhovnik, to povejte ob naročilu.

Kan. 955 § 1 določa pogoje: namene je treba čim prej izročiti duhovnikom, za katere je izročitelj prepričan, da so nad sumom; izroči se ves sprejeti dar (razen če je bil presežek nad škofijsko tarifo izrecno dar osebi). Kdor je namen izročil, je še naprej odgovoren za njegovo izpolnitev, dokler ne prejme potrdila, da je bila obveznost prevzeta in dar prejet.

Evidenca mašnih namenov (kan. 955 § 3–4, 957–958)

Pravo zahteva natančne zapise na treh ravneh:

• duhovnik – mora natančno zapisovati maše, ki jih je sprejel za maševanje, in tiste, ki jih je opravil (kan. 955 § 4);
• tisti, ki namene izroča – v knjigo zapisuje sprejete in izročene maše skupaj z višino daru (kan. 955 § 3);
• župnik ali rektor cerkve, v kateri se sprejemajo nameni – vodi posebno knjigo, v katero zapisuje število sprejetih maš, namene, dani dar in opravljeno maševanje (kan. 958 § 1).

Ordinarij mora te knjige vsako leto pregledati osebno ali po drugih (kan. 958 § 2), nad izpolnjevanjem mašnih obveznosti pa bdi krajevni ordinarij, v redovniških cerkvah – predstojniki (kan. 957).

Cerkveno pravo in gregorijanske maše

Kanoni 945–958 gregorijanskih maš ne omenjajo z imenom, vendar zanje v celoti veljajo. Gregorijanske maše so trideset ločenih maš, od katerih se vsaka – v skladu s kan. 948 – daruje za en namen: za eno rajno osebo, trideset zaporednih dni. Zato se gregorijanske maše ne združujejo s skupnimi nameni in se jim ne dodajajo drugi rajni.

Podrobna pravila o nepretrganosti niza je določila izjava »Tricenario Gregoriano« iz leta 1967: niz, prekinjen zaradi nepredvidene ovire, ohrani svoje sadove, duhovnik pa mora manjkajoče maše čim prej dopolniti. Več o tem pišemo v članku ali je gregorijanske maše mogoče prekiniti. Ni nujno, da maše daruje isti duhovnik ali da se obhajajo pri istem oltarju – glejte ali morajo biti gregorijanske maše v eni cerkvi. Prenos dela niza na drugega duhovnika se tedaj ravna po kan. 954–955.

Če je trideset maš v vašem položaju preveč, primerjajte oblike molitve v članku gregorijanske maše ali devetdnevnica ali naročite posamezno mašo za rajnega.

Kako ta pravila uporabljamo v kraju Białynicze

Namene sprejemamo prek obrazca, e-pošte ali WhatsAppa in najprej odgovorimo po e-pošti s predlogom datuma in ur. Maše se darujejo v prvi vrsti v kraju Białynicze, darujejo pa jih tudi duhovniki drugih župnij vzhodne Belorusije – torej v mejah, ki jih določa kan. 955. Po prejemu mašnega daru najpozneje v dveh dneh pošljemo potrditev z namenom, datumom in uro vsake maše. Če nam želite zaupati namen, lahko naročite gregorijanske maše ali drugo mašo prek obrazca.

Viri

• Zakonik cerkvenega prava (1983), kan. 905 in 945–958 – poljsko besedilo, liturgista.pl (v poljščini)
• Zakonik cerkvenega prava – celotno poljsko besedilo (PDF, v poljščini)
• Code of Canon Law, cann. 879–958 – vatican.va (angleška različica)
• Kongregacija za duhovščino, odlok »Mos iugiter« (22. 2. 1991), AAS 83 (1991), str. 443–446 – poljsko besedilo (v poljščini)
• »Mos iugiter« – opis dokumenta, liturgista.pl (v poljščini)
• Dikasterij za duhovščino, odlok o disciplini mašnih namenov (13. 4. 2025) – Vatican News (v poljščini)
• Izjava »Tricenario Gregoriano« (24. 2. 1967; v poljščini)