Molitev za rajne v katoliški Cerkvi

Zakaj katoličani molimo za rajne

Najstarejše svetopisemsko pričevanje o molitvi za rajne je pripoved iz Druge makabejske knjige (2 Mkb 12,38–46, zlasti v. 43–46). Po bitki je Juda Makabejec odkril, da so padli vojaki pri sebi nosili predmete, posvečene malikom. Zbral je tedaj nabirko in jo poslal v Jeruzalem, da bi tam darovali daritev za greh padlih. Navdihnjeni pisec to dejanje hvali, ker je Juda mislil na vstajenje – če ne bi veroval, da bodo mrtvi vstali, bi bila molitev zanje odveč. Latinsko izročilo ta odlomek povzema s stavkom: sveta in zveličavna misel je moliti za rajne.

Cerkev je to prakso prevzela od začetka. Katekizem pravi, da je romajoča Cerkev že od prvih časov krščanstva s spoštovanjem ohranjala spomin rajnih in zanje darovala molitve, naša molitev zanje pa jim ne more le pomagati, temveč tudi narediti učinkovito njihovo priprošnjo za nas (prim. KKC 958). Vir te gotovosti je občestvo svetnikov: verni na zemlji, rajni, ki so deležni očiščevanja, in svetniki v nebesih so ena Cerkev, eno Kristusovo telo. Ljubezen, ki nas je z bližnjimi povezovala v življenju, se ne konča v trenutku njihove smrti.

Molitev za rajne je povezana z naukom o očiščevanju po smrti. KKC 1032 jo izrecno povezuje z besedilom 2 Mkb 12,46 in dodaja, da Cerkev za rajne priporoča predvsem evharistično daritev, pa tudi miloščino, odpustke in spokorna dela. Kaj je to očiščevanje, pojasnjujemo v članku vice v nauku Cerkve.

Ali Sveto pismo dovoljuje moliti za rajne?

To vprašanje pogosto postavljajo tisti, ki so se srečali s protestantskim pogledom na to stvar. Protestantske skupnosti Druge makabejske knjige ne priznavajo za navdihnjeno, zato zavračajo tudi dokaz, ki temelji na njej. Katoliška Cerkev – podobno kot pravoslavne Cerkve – to knjigo prišteva h kanonu Svetega pisma (KKC 120). Poleg nje izročilo v luči očiščevanja po smrti bere besede sv. Pavla, da bo tisti, čigar delo zgori, sam sicer rešen, vendar kakor skozi ogenj (1 Kor 3,15), in Jezusove besede o grehu, ki ne bo odpuščen ne v tem ne v prihodnjem veku (Mt 12,32) – na to zadnje besedilo se sklicuje katekizem, ko navaja sv. Gregorja Velikega (KKC 1031). Najmočnejši dokaz pa ostaja nepretrgana praksa Cerkve: molitev za rajne je v bogoslužju navzoča od prvih stoletij.

Kako lahko pomagamo rajnim – oblike molitve

1. Sveta maša

Evharistija je prvi in najdragocenejši dar za rajne, ker ni le naša prošnja, temveč daritev Kristusa samega (KKC 1371). Naročite lahko posamezno mašo, devetdnevnico za rajne ali – za eno osebo – trideset gregorijanskih maš. Vse, kar je treba vedeti pred naročilom, smo zbrali v vodniku maša za rajnega.

2. »Gospod, daj jim večni pokoj«

To je najbolj znana molitev za rajne, ki jo molimo ob grobu, po rožnem vencu, po molitvi pri jedi in ob vsakem spominu na rajnega:

Gospod, daj jim večni mir in pokoj
in večna luč naj jim sveti.
Naj počivajo v miru.
Amen.

Ko molimo za eno osebo, rečemo: »Gospod, daj mu (ji) večni mir in pokoj in večna luč naj mu (ji) sveti. Naj počiva v miru. Amen.« Te besede izvirajo iz latinskega bogoslužja za rajne (Requiem aeternam dona eis, Domine).

K izročilu Cerkve spada tudi psalm 130 (129) »Iz globočine kličem k tebi, Gospod« – molitev človeka, ki zaupa, da je pri Gospodu dobrota in obilna odrešitev. Molimo ga v bogoslužju za rajne.

3. Rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja

Rožni venec lahko za rajnega darujete v celoti ali po eno desetko, po vsaki pa dodate »Gospod, daj jim večni pokoj«. Tej molitvi so posebej blizu žalostne skrivnosti, ki vodijo skozi Jezusovo trpljenje in smrt, in častitljive skrivnosti, ki govorijo o vstajenju.

Mnogi verniki za rajne molijo tudi rožni venec Božjega usmiljenja, povezan s češčenjem Božjega usmiljenja, ki ga je širila sv. Favstina Kowalska. Z njegovimi besedami (»zaradi njegovega bridkega trpljenja usmili se nas in vsega sveta«) Bogu priporočamo vse – žive in rajne.

4. Odpustki

Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za grehe, ki so glede krivde že odpuščeni (KKC 1471). Ker so rajni, ki so deležni očiščevanja, člani istega občestva svetnikov, jim lahko pomagamo tako, da zanje prejmemo odpustke (KKC 1479). Odpustek lahko darujemo zase ali za rajne, ne pa za drugo živo osebo. Najbolj znan je popolni odpustek za rajne v prvih dneh novembra – pogoje opisujemo na strani odpustek za rajne od 1. do 8. novembra.

5. Spominjanje rajnih

Spominjanje rajnih (na Poljskem in v Belorusiji wypominki) je navada, da se imena rajnih berejo v cerkvi in da skupnost zanje skupaj moli. Lahko je enkratno (najpogosteje novembra) ali letno, ko se imena berejo vse leto. Kako zapisati imena, pojasnjujemo na isti strani.

6. Miloščina, post in darovano trpljenje

Katekizem med načini pomoči rajnim našteva miloščino in spokorna dela (KKC 1032). Za rajnega lahko torej darujete konkretno pomoč potrebnim, dan posta, napor skrbi za bolnika ali trpljenje, ki se mu ni mogoče izogniti. Takšne »tihe« daritve so pogosto najbolj oseben izraz spomina.

Molitev za duše v vicah

Poleg molitve za lastne bližnje Cerkev spodbuja k spominu na vse rajne, ki so deležni očiščevanja – po izročilu jih imenujemo duše v vicah ali »verne duše v vicah«. Spomin vseh vernih rajnih (2. november) je bogoslužni spomin vseh rajnih vernikov. Za duše v vicah lahko darujete katero koli od zgoraj opisanih oblik: sveto mašo, rožni venec, odpustek ali miloščino. Posebnih obrazcev za to ni treba – dovolj je »Gospod, daj jim večni pokoj«, zmoljeno z mislijo na vse rajne, posebej na tiste, za katere nihče ne moli.

Kako moliti za določeno osebo

• Imenujte jo z imenom. Bog pozna vsakogar, vendar nam to, da rajnega imenujemo z imenom, pomaga moliti s srcem in ne zgolj z obrazcem.
• Molitev povežite s spominom. Zahvaljujte se za dobro, ki ste ga prejeli po tej osebi; prosite odpuščanja za to, kar je bilo težko – tudi v vajinem odnosu. Molitev za rajnega je lahko pot sprave.
• Izberite stalen ritem. Kratka molitev vsak večer, rožni venec ob vsaki obletnici, maša na god – rednost varuje spomin, da ne zbledi.
• Ne omejite se na november. Spomin vseh vernih rajnih je pomemben, vendar rajni potrebujejo spomin vse leto.
• Spomnite se tistih, za katere nihče ne moli. Osebnemu namenu je dobro dodati vse pozabljene in osamljene rajne.
• Ne iščite znamenj. Cerkev spodbuja k zaupanju, ne k raziskovanju, ali je rajni »že v nebesih«. Molimo, dokler ljubimo – Benedikt XVI. je spominjal, da takšna molitev nikoli ni nekoristna (Spe salvi 48).

Molitev in maša – skupaj

Osebna molitev in naročena maša si ne konkurirata. Maša je srce molitve Cerkve za rajne, naš vsakdanji spomin pa jo podaljšuje doma in ob grobu. Če želite naročiti mašo za bližnjega rajnega, si oglejte pregled mašnih namenov, ki jih sprejemamo, ali pa takoj naročite gregorijanske maše. Maše darujemo v župniji Matere Božje iz Białynicze, potrditev z datumi in urami pa pošljemo po e-pošti.

Viri

• Druga makabejska knjiga 12,38–46.
• Katekizem katoliške Cerkve, št. 958 (povezanost z rajnimi): vatican.va
• Katekizem katoliške Cerkve, št. 1030–1032: vatican.va
• Katekizem katoliške Cerkve, št. 1471–1479 (odpustki): vatican.va
• Pavel VI., apostolska konstitucija Indulgentiarum doctrina (1967): vatican.va